Odziv na predlog spremembe energetskega zakona

Določila predloga novega energetskega zakona (EZ-2) ne upoštevajo trenutnega realnega stanja v Republiki Sloveniji in prednosti, ki jih vsaj delna diverzifikacija nacionalnega energetskega portfelja prinaša. Izjemno rigidno zastavljen predlog zakona, ki od 1. 7. 2024 prepoveduje vgradnjo kotlov na zemeljski in utekočinjen naftni plin za nove stanovanjske stavbe (gospodinjska raba), s tem prelaga veliko finančno breme na vse gospodinjske odjemalce. Le-ta ne upošteva raznolikosti stavb, potreb in omejenih možnosti gospodinjstev na podeželju ter tistih, ki nimajo dostopa do določenih omrežij (plinskega ali električnega). Hkrati predlagani pristop popolnoma zanemari zmožnosti končnih odjemalcev energije, ki nimajo finančnih sposobnosti slediti prepovedi v predlogu (stroški investicije v izgradnjo FTE ali toplotne črpalke ipd.). Tovrstna določila so tako škodljiva in prizadenejo še posebej segment prebivalstva (končne odjemalce), ki zaradi finančnih zmožnosti po izteku prehodnega obdobja ne bo zmogel investicije v nov ogrevalni sistem ali predelavo starega. Ob tem je seveda potrebno upoštevati tudi dejstvo, da nekateri objekti zaradi same konfiguracije ne dopuščajo ali pa zahtevajo ogromno investicijo za prehod na drug energent.

Vključevanje energije obnovljivega izvora je vsekakor prihodnost, ki je ne izpodbijamo. V okviru vzpodbujanja le-te je treba slediti načelom trajnostnega razvoja in ne drugim (političnim) ambicijam. Vrsta kotla in omejevanje določenega tipa naprav ni smotrna, saj tujina gradi razvoj prihodnjih energetskih alternativ v smeri, da uporabniku omogoči uporabo aktualne tehnologije z manjšimi predelavami in obnovljivimi gorivi. Z namenom doseganja ciljev energetske politike je potrebno in edino smiselno, da se vsem tehnologijam ogrevanja, ki so pripravljene na uporabo obnovljivih virov energije, omogoči, da prispevajo k stroškovno učinkovitemu razogljičenju stavb pri nas.      

Predlog zakona vključuje tudi sporna določila za področje postopne odprave koncesij za distribucijo plina. Trenutno dostopna omrežja omogočajo številnim uporabnikom enostaven in zanesljiv dostop do energije, ki od njih ne zahteva dodatnih investicij. Zato ni realno pričakovati, da bi v urbanih naseljih (stanovanjskih blokih ipd.) uporabniki lahko prešli na drug energent, če se koncesije ne bi podaljšale. Poleg tega je predlog na tem področju precej nejasen, saj določa zgolj obdobje, za katero je določeno koncesijo mogoče podaljšati, ne ureja pa tudi, ali gre lahko le za enkratno ali večkratno podaljšanje.      

UNP, zanesljiv fosilni vir v energetskem prehodu

Utekočinjen naftni plin (UNP oz. LNG) je enostavno dostopen in pomembna alternativa v nacionalnem energetskem portfelju, saj ponuja stabilno in cenovno sprejemljivo energetsko rešitev. Sistemi na UNP ne zahtevajo izgradnje drage infrastrukture in vlaganj v omrežja, dostavljen je lahko na težko dostopna in odmaknjena območja. Velja za enega najčistejših fosilnih goriv, saj ob izgorevanju skoraj ne nastajajo pepel in prašni delci, z izgorevanjem pa se tvori bistveno manj CO₂ kot v primeru uporabe kurilnega olja ali drugih trdih goriv.      

Evropa v svoji energetski zakonodaji kaže več posluha za ljudi

Številne razvite evropske države strmijo k zmanjševanju ogljičnega odtisa, vendar področje prepovedi vgradnje kotlov na utekočinjen naftni plin v nove stanovanjske stavbe urejajo manj rigidno. V Franciji so sprva predvideli prepoved vgradnje plinskih kotlov, vendar so jo septembra tega leta odpravili, saj ne željo pustiti najbolj ranljivih skupin na ruralnih območjih brez rešitve v tako kratkem obdobju. Za bolj pragmatičen in realen pristop k neto ničelni vrednosti so se odločili tudi v Veliki Britaniji, kjer bodo gospodinjski odjemalci lahko kupili nove kotle do leta 2035. Prvotni rok je sicer predvidel prepoved vgradnje po letu 2026. Vlada v Združenem kraljestvu meni, da je pred prehodom potrebno toplotne črpalke sprva poceniti. Nalaganje visokih stroškov družinam v stiski v času, ko je tehnologija še vedno draga, je nesmotrno. Nemci so podoben ukrep, kot ga sedaj predvideva naša vlada, predvideli za leto 2024, a so rok prestavili za štiri leta, na leto 2028.